Ekološka pridelava jagodičevja.
O jagodičevju
Jagodičevje pridelujemo v večjih in manjših nasadih. Ključna pogoja za pridelavo jagodičevja sta predvsem ugodno podnebje in razgibanost pokrajine. Vse jagodičaste vrste bolje uspevajo v hladnejših predelih z veliko sonca. Jagodičevje so drobni, aromatični sadeži, polnega okusa, ki nam razvajajo brbončice že od nekdaj. Mi pa naše stranke razvajamo s pridelavo sadnih sirupov iz jagodičevja, pri katerih ne uporabljamo zgoščene suhe snovi iz sadja, temveč izključno sveže domače sadje iz lastnih nasadov.
Pridelava jagodičevja obsega:
Pripravo tal, grebenov
Sajenje (jagode sadimo za eno do dve leti, maline imajo daljšo življenjsko dobo)
Obrezovanje in namakanje
Gnojenje z ekološkimi gnojili
Odstranjevanje plevela
Redno pobiranje plodov
O malinah
Maline vsebujejo vitamina C in B, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, riboflavin in vlaknine. Ugodno vplivajo tudi na rodila ter odstranjujejo sluz in toksine. Sok naj bi bil dober za srce. Vsebujejo veliko vitamina A, zato so učinkovito naravno sredstvo proti okvaram oči in za dober vid. Že v kitajski medicini so jih uporabljali pri slabi ostrini vida in kurji slepoti. Visoka koncentracija rutina krepi ožilje v očeh in skrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. Zaradi vitamina C so zelo priporočljive kot antioksidant. Zavirajo in preprečujejo krvavitve v telesu, denimo iz nosu ali dlesni. Delujejo tudi odvajalno, čistijo črevesje, pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami ter odpravljajo zaprtost. Vsebujejo veliko vitamina B7, ki prenaša žveplo, odgovorno za bleščeče in polne lase ter napeto in prožno kožo.
O jagodah
Jagode so odličen vir vitamina C in minerala mangana, zelo dober vir prehranske vlaknine, joda in folata, pa tudi številnih drugih, za naše telo pomembnih mikroelementov: bakra, kalija, biotina, fosforja, magnezija, vitamina B6 in omega-3 maščob (v obliki alfa-linolenske kisline). Poleg tega imajo nizko kalorično vrednost, saj 100 gramov jagod vsebuje 33 kcal (137 kJ). V jagodah so številni antioksidanti (snovi, ki preprečujejo oksidacijo in nastanek prostih radikalov, ki lahko povzročijo poškodbe celic v našem telesu), med njimi tudi antocianini, ki dajejo jagodam značilno rdečo barvo, flavonoidi, fenolne kisline, lignani, tanini in stilbeni. Tudi vitmin C deluje antioksidativno.
Za jagode je zelo priporočljivo, da se pridelujejo na ekološki način, saj nimajo zunanjega zaščitnega sloja, ter zorijo neposredno na zemlji, zaredi česar pri uporabi pesticidov le –ti ostanejo v sadežu – jagode namreč po analizah sodijo med živilo, z največ ostanki pesticidov.

